Zdrava pamet ali Mož, ki je rešil svet

V prejšnji številki Nedeljskega dnevnika (13. 4. 2016) je bilo objavljeno del mojega članka, katerega danes objavljam v celoti. Če vam bo všeč, pošljite povezavo še komu.

Tako veliko se v zadnjem času govori o zdravi pameti, vendar nikakor nimamo občutka, da bi le-ta bila v našem prostoru prisotna. Ljudje, ki imajo v rokah škarje in platno sprejemajo za večino ljudi nerazumljive odločitve, in potem se človek vpraša, kdo je zdaj tukaj skregan z zdravo pametjo.

Zdrava pamet ni samo naš um, znanje, logika, ni naš inteligenčni kvocient, zdrava pamet je nekaj več, je sposobnost človeka, da v sebi poveže um s svojimi občutki, ki izvirajo iz podzavesti in takrat, ko smo enotni, ko poslušamo tako um kot srce, se šele lahko povežemo z nadzavestjo. V slednji so vsi odgovori in če imamo z njo povezavo, ne moremo sprejeti napačnih odločitev. Je pa treba najprej v sebi doseči enotnost zavestnega in podzavestnega dela in če tega ni, ne delujemo v skladu s sabo.

Naj vam povem zgodbo o človeku, ki je rešil svet. Malokdo ga pozna, a je dejansko rešil človeštvo pred jedrsko katastrofo in bi mu morali biti vsi hvaležni. Bilo je 26. septembra 1983, to je bil čas hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo, Stanislav Petrov pa je bil ruski polkovnik, ki je upravljal sovjetski sistem za zgodnje odkrivanje možnosti napada s strani Američanov. Napetost med obema velesilama je bila takrat na vrhuncu in ko je nadzorni sistem začel oddajati opozorilne svetlobne ter zvočne znake, ko so zasloni računalnikov pričeli prikazovati pet jedrskih raket, ki naj bi se iz ZDA bližale Sovjetski zvezi, je bil to trenutek, ki si ga Petrov s sodelavci nikakor ni želel. Ukrepati je bilo treba hitro, v nekaj trenutkih se je moral odločiti, ali bo Sovjetska zveza odgovorila z jedrskim orožjem, ali ne. Zavedal se je, da bo njegova odločitev odločilna za usodo človeštva, saj bi se le s pritiskom na gumb pričela uničujoča tretja svetovna vojna. Petrov in njegovi sodelavci so bili vojaški strokovnjaki, bili so izurjeni za ravnanje v takšnih trenutkih. Ravnati bi morali po navodilih in takoj pritisniti gumb START ter tako sprožiti protinapad. Petrov se je zavedal, da bi po pritisku na gumb sprožil niz dogodkov, ki bi jih ne bilo več moč ustaviti, saj je bil sistem zasnovan tako, da protinapad izvede sistem sam, brez pomoči človeka. Ocenil je, da gre za izredne razmere, podatki so bili pristni, sistem je deloval in sodeč po radarskih detektorjih, se je Sovjetski zvezi bližal napad z jedrskim orožjem.

Vendar pa se Petrovu nekaj ni zdelo prav. Na radarju je videl le pet izstrelkov, kar ni bilo smiselno. Če bi se Američani odločili za napad, bi proti svojemu sovražniku izstrelili vse razpoložljivo orožje. Takšna strategija mu je bila popolnoma nesmiselna. Se je Petrovu le zdelo, ali je bilo res, da se bliža jedrski napad? Odločiti se je moral v manj kot eni minuti.
Obvestilo o alarmu je moral posredovati svojim nadrejenim in ostalim nadzornim postajam, vendar pa je sporočilu dodal podatek, da gre za lažni alarm. Potem pa je čakal … Če bi alarm ne bil lažen, bi ameriške rakete dosegle Sovjetsko zvezo v 15 minutah, to pa je bilo najdaljših 15 minut v njegovem življenju. In po 15 minutah se ni zgodilo nič. Bilo je lažno opozorilo, kasnejše raziskave pa so potrdile, da je bila to napaka na satelitu.

Napredna tehnologija je Petrovu sporočala, da se bliža napad, ukazi so mu velevali, kako naj ravna, vendar pa je Petrov vse svoje znanje združil s svojimi občutki, s šestim čutom in zdrava pamet mu je velevala, da naj ne pritisne na gumb. Te sposobnosti se ne moremo naučiti v šoli, zanjo ni niti tablete, a vendar smo lahko zdrave pameti deležni prav vsi, le um in občutke moramo upoštevati. In tako je zdrava pamet enega samega človeka 26. septembra 1983 rešila svet pred katastrofo. Do leta 1998 se za ta incident ni vedelo, leta 2004 pa je Društvo svetovnega prebivalstva (Association of World Citizens) Petrova razglasilo za Moža, ki je rešil svet in ga odlikovalo za pogum. V svoji skromnosti je povedal, da je pač on bil prava oseba ob pravem času.

Kadar ima oseba zdravo pamet, pri svojih odločitvah ne upošteva le črk zakona, paragrafov, ki zapovedujejo nekaj, kar je napisal nekdo, ki tudi ni imel zdrave pameti. Oseba z zdravo pametjo upošteva tudi svoje občutke. Občutki so govorica, ki prihaja od tam, kjer je vsa modrost, četudi ni zapisana, je pa univerzalna in absolutna. In če bi javni uslužbenci imeli zdravo pamet, bi ne spraševali morilca matere svojih otrok, kaj storiti z otroki, pač pa bi ravnali po svoji vesti.

Če bi imeli zdravo pamet, bi v 21. stoletju niti ne pomislili na gradnjo TEŠ 6. To stoletje bo postalo stoletje modrosti, vendar trenutno še nimamo tega občutka. Smo pa v stoletju, ko smo sposobni na čisti način pridobivati energijo, smo v stoletju, ko bi nam tudi zdrava pamet morala povedati, da naše ptice niso neumne in se ne bi zaletavale v vetrnice vetrnih elektrarn, smo v stoletju, ko bi nas morala srečati zdrava pamet in vedeti, da so jedrski odpadki zelo nečisti in da to nevarnost skladiščimo za naše zanamce. Ko nas bodo ljudje z doktorati prepričevali, da je jedrska energija čista, ne verjemimo takšnim lažem in pustimo svojim zanamcem čistejšo prihodnost.

In kje je zdrava pamet Slovenk in Slovencev? Mar imamo tako kratek spomin, ko slišimo politike, ki se hvalijo, da imamo gospodarsko rast, po drugi strani pa ne znižajo DDV-ja za katerega so pred dvigom izjavljali, da ga bodo znižali takoj, ko si bo gospodarstvo opomoglo? Mar bodo upokojenci dočakali uskladitev pokojnin?

Ne smem pa pozabiti reka, ki je nekoč veljal in je govoril o zdravi kmečki pameti. Na žalost je kapitalizem naredil svoje in bog denar narekuje kmetom kaj sejati ter saditi, koliko živali vzrejati za zakol, mleko in jajca. Ekonomska »računica« je glavna, pa četudi na naših poljih rastejo gensko spremenjene rastline, vemo pa, da gensko spremenjeni organizmi povzročajo bolezni in neplodnost v tretji generaciji. Se bomo učili na svojih napakah ali pa bomo zdrave pameti in se bomo učili na napakah drugih? To bi vsekakor manj bolelo.

Comments are closed.