Bleda modra pika

Na našem lepem modrem planetu se narodi ves čas pobijajo med sabo, ozki interesi posameznikov so v ospredju, zato je vedno treba pogledati na nek dogodek z neke časovne oddaljenosti, če pa lahko pogledamo na nas, na planet in naša nerazumna dejanja tudi s prostorske oddaljenosti, se zamislimo in se vprašamo, zakaj. Zakaj se obnašamo nerazumno? Zakaj se imamo za tako zelo pomembne in zakaj potrebujemo toliko vsega, da bi bili srečni? Premalo je v nas hvaležnosti in preveč zavisti, premalo ljubezni in preveč sovraštva, premalo modrosti in preveč razmišljanja… Poglejmo danes naš bledi modri planet skozi oči in besede Carla Sagana, mojega vzornika iz najstniških dni. Vzemite si čas in boste videli, da bodo vaši današnji veliki problemi v par minutah postali mnogo manjši :)

Carl Sagan: Bleda modra pika

»Tisto je tam. Tisto je dom. Tisto smo mi. Tam so vsi, ki jih ljubite, vsi, ki jih poznate, vsi, za katere ste kdaj slišali, vsako človeško bitje, ki je kdaj obstajalo in živelo. Zbir našega veselja in trpljenja, tisoče verstev, ideologij in gospodarskih doktrin, vsak lovec in nabiralec, vsak junak in strahopetec, vsak tvorec in uničevalec civilizacije, vsak kralj in kmet, vsak mlad zaljubljen par, vsaka mama in oče, otrok, poln upanja, izumitelj, raziskovalec, vsak učitelj morale, vsak pokvarjen politik, vsak super zvezdnik, vsak vrhovni voditelj, vsak svetnik in grešnik v zgodovini našega rodu, vsi so živeli tam, na drobcu prahu, ki visi na sončnem žarku.

Zemlja je drobcen oder v prostrani kozmični areni. Spomnite se rek krvi, ki so jih prelili mogočni generali in cesarji, da bi v slavi in zmagi za trenutek postali gospodarji DELČKA te PIKE.

Spomnite se krutosti, ki so jih prebivalci enega konca te pike prizadejali komaj kaj drugačnim prebivalcem drugega konca. Kako pogosti so njihovi nesporazumi, kako si želijo ubiti drug drugega, kako žgoče je njihovo sovraštvo. Naše postavljanje, naša predstava in nadutost, da smo v vesolju v priviligiranem položaju, zanikuje ta bleda pika svetlobe.

Naš planet je osamljen delček v kozmični temi okrog nas. V naši obskurnosti, v vsem silnem prostranstvu, ni nobenega namiga, da bo pomoč prišla od drugod in nas rešila pred nami samimi. Zemlja je edini svet, na katerem za zdaj vemo, da je življenje. Vsaj v bližnji prihodnosti ni nobenega drugega kraja, kamor bi se lahko preselili. Da bi ga obiskali? Ja. Naselili? Ne še. Če hočemo ali ne, za zdaj ostajamo na Zemlji. Pravijo, da nas astronomija uči ponižnosti in utrdi značaj. Nič ne pokaže neumnosti človeške utvare bolj od te daljne slike. Menim, da osvetljuje našo odgovornost, da moramo biti boljši drug do drugega in varovati ter ljubiti bledo modro piko, edini dom, ki ga poznamo.«

Comments are closed.